Neil Simone Tutt’Art
Tokratna polna luna je hkrati ovnovska in vodnarska v svoji simboliki, v vsakem primeru pa je prisoten zelo močan pionirski duh. Gre za princip Marsa in Urana. Gre za téme začetkov, dramatičnih uvidov, bliskovitih idej, opažanj ali povezovanj. Dinamika ovna govori o Jazu, o Sebi, o individualnem, o tem, kdo smo mi, kaj želimo samo mi, kako bomo mi naredili to, kar si želimo. Jaz, jaz, jaz, jaz?
Egoizem je upravičeno necenjen, tu pa ne gre za sebičnost, ampak za zdravo postavljanje sebe na prvo mesto v lastnem življenju. Oven predstavlja otroka, ki brezsramno vzame, kar mu pripada, ki ne dvomi, da si zasluži biti pomemben in ne dvomi v svoje sposobnosti. Pri vsem tem se ovnovskemu principu vedno mudi, potreben je preboj. Nepotrpežljivost pa je tokrat združena z vztrajnostjo in istočasno podprta z drznostjo, ki lahko presega naše vsakdanje navade. Energije teh simbolik morda niso lahke ali lahkotne, so pa močne in pripravljene na premike, zato je dobro izkoristiti ta val trenutnega kolektivnega posluha za individualnost.
Kolektivno v tem smislu predstavlja princip Urana, ki ima določene nevsakdanje sposobnosti. Uran nas vedno premakne, prav tako Mars. Če se nam dogaja, da smo naenkrat naveličani biti druga violina, senca v ozadju ali žrtev, smo v stiku s temi energijami. Uran je pricip v nas, ki nam nenadoma pokaže novo sliko ali drugo perspektivo, to ni uvid počasnega delovanja, ampak blisk zavesti, ki prinese svetlobo in neke vrste Prometejsko željo po človečnosti, ki predstavlja oboje: stik in istočasno individualnost. Noben od teh dveh principov ni čredni nagon, je iskanje resničnega Sebe v kontekstu Množice. Jaz ali mi? Tema tega ščipa je ravnotežje med individualnostjo in kolektivnostjo.
Gre za učenje tega, da ne izgubimo Sebe medtem ko se povežemo z drugimi. Za potrebo po tem, da se lahko izrazimo in za sposobnost, da lahko razumemo in sprejemamo drugačnosti vseh vrst, sploh tistih, ki nam morda ne ugajajo. Kar že imamo radi – tega ne rabimo sprejemati.
V skupni težnji po kolektivnem napredku se pojavi tudi téma prevzemanja odgovornosti za svoja dejanja, počutja in tako naprej. Kako biti Jaz, brez, da ranim drugega ali škodim drugim? To je vprašanje, ki ga osvetljuje simbolika te polne lune.
Če smo pozorni, imamo možnosti videti, česar prej nismo, ali ozavestiti vsaj to, da vemo, da ne vemo vsega. Včasih v življenju perspektivo lahko zamenjamo, in zato je potrebno, da nismo zaverovani samo v svoj prav. To ne pomeni, da rabimo spustiti lastno točko videnja. Za spremembo perspektive moramo najprej pravzaprav videti, kje smo. Nič novega in hitrega se ne more prikazati, če ne vemo, kaj že obstaja. Lahko pa bomo stare stvari videli na popolnoma nov način – kar pravzaprav pripelje do istih rezultatov. In pogosto do spremembe.
