Polna luna v ribah je zadnja ‘super-luna’ tega leta. Posebno je pomembna za tisti del nas, za tisto področje v življenju, kjer se ukvarjamo z mejo med utvaro in resnico. In kar se tiče naše duše, je naša ‘domača naloga’ ravno to, da stalno preverjamo, če smo na pravi poti. Pri tem nam planeti simbolično zelo radi priletijo na pomoč.
Zdaj je dober čas, da postanemo bolj specifični glede tega, kaj si želimo, kaj hočemo – ne glede na to, ali je to materialna dobrina, višina plače, način organiziranja dela ali kakšna globlja življenjska vrednota.
Izziv tega obdobja je, da to svojo željo najdemo, da očistimo semena od plevela, da prepoznamo in pozdravimo notranje rane, ki nam branijo, da bi bili v skladu s svojo resnico. Soočenje s strahovi, ki nam prigovarjajo, naj se ne spremenimo, naj ne naredimo koraka naprej je lahko težko in konfrontacija je lahko zelo naporna. Te konfrontacije so lahko tudi zunanje. Včasih komu ne ustreza, da se spreminjamo ali nam na začetku poti ni lahko, ker je sprememb veliko in se izražajo tudi na področjih, ki jih morda nismo pričakovali.
Mislim na stanje, ko npr. spremenimo eno malenkost, nakar se izkaže, da se je zaradi tega spremenil celotni življenjski slog. Če npr. nehaš jesti gluten, moraš zaradi tega zamenjati restavracijo, kamor hodiš na kosilo, kar pomeni, da zamenjaš določene ljudi v življenju, urnike, in pot v službo, ker zamenjaš tudi točko nakupov. Poleg tega zamenjaš recepte, družina in prijatelji se temu bolj ali manj radi do določene mere prilagodijo, kar prinese spet druge občutke in teme na površje. In tako naprej. Vsega tega morda nismo vzeli v obzir.
Stanje na nebu spodbuja soočanje s svojim bistvom. In to na dva načina. Prvi je, da zajamemo sapo in si dovolimo, da nesporno sprejmemo, kdo smo in kaj želimo. Drugi je, da smo pripravljeni najti način, kako to skomunicirati svetu, ne glede na to, da morda pride do kakšnega nesoglasja. ( Saj se potem spet uglasimo, ampak nekaj časa pač rabimo.)
Morda je čas, da naredimo preskok in -metaforično gledano – zapustimo svoje rane in se premaknemo v drugačen psihološki prostor, kjer jih lahko pozdravimo ter vidimo vse njihove dimenzije. Naše probleme morda postavimo na pravo mesto in jih na koncu uporabimo v obliki življenjskih lekcij in modrosti, ki so samo naše, istočasno pa s tem univerzalno pripomoremo k večjemu razumevanju. Razumevanje olajša sprejemanje, sprejemanje pa je najvišja oblika ljubezni. Vredno truda!
Smo kapitan svoje ladje, če se tega zavedamo ali ne. Življenje nam vedno znova ponuja priložnosti, da to sprevidimo, navadno pa je treba najprej pogledati v oči kakšni notranji pošasti, ki je ne želimo srečati. Pogosto se izkaže, da je namesto pošasti tam le ranjeni otrok, ki je pripravljen zapustiti stare bolečine in stopiti v sedanjost. Če si sami ne znamo pomagati pri tem procesu, poiščimo pomoč. Nič ni bolj človeškega od tega, da pokažemo svojo ranljivost. Presenetljivo veliko ljudi je pripravljenih prisluhniti, kadar govorimo iz srca.
Naša realnost in naša notranja resnica se lažje primeta za roki ravno v takšnih obdobjih. Imamo vse možnosti, da naša resničnost začne zrcaliti naše sanje, da se preplete z izpolnjenimi željami. Vse, kar potrebujemo narediti za začetek je, da se sprejmemo z vsemi lastnostmi, ki jih imamo. Tako se premaknemo v tisto smer, kjer lahko z njimi ljubeče kaj konkretnega ustvarimo.
(Polna luna v Ribah s soncem v Devici med drugim tudi sporoča, da se razdalja med sedanjostjo in sanjami imenuje – disciplina.)